Najbolj zanimivo je, ko opravimo vozniški izpit mi, ko smo mladi, takrat razmišljamo samo o tem, kako bo to fajn, da ne bomo rabili več nobenega prosit za prevoz, ampak bomo imeli svoj avto. Ko pa smo v vlogi starša, ko nam otrok opravi vozniški izpit, pa imamo še eno skrb več, da se bo le varno vozil in da mu bomo lahko privoščili dober avto.
Mladost je norost pravijo in resnično smo lahko opravičljivo v skrbeh za naše otroke, ki so vozniški izpit šele naredili, kajti naše ceste so nevarne, obstajajo divji vozniki, obstajajo pijani vozniki in mi sami, ki moramo paziti kako vozimo.
Da mladi komaj čakajo vozniški izpit je razumljivo, saj bodo s tem postali neodvisni, ne samo da so prej morali vprašati, če so kam želeli iti, morali so tudi prositi, če jih starši peljejo, potem se zavedajo, da tega več ne in se bodo lahko sami organizirali po svoje, usedli v svoj avto in se odpeljali.
Se mi zdi, ko otrok dobi vozniški izpit in svoj avto, da takrat ne da postane samo neodvisen, se mi zdi, da od takrat naprej tudi počasi ne sprašuje več, kam gre in ali lahko gre, po navadi se to počasi normalizira in starši nimajo več te moči. Srečni so, če jim otroci povedo, kam gredo in kje so. Resnično vozniški izpit odpre neka nova vrata samostojnosti pri mladih, če pa jim starši kupijo avto, pa postanejo še bolj samostojni, kajti ni jim potrebno prositi za njihov avto, ker imajo svojega.
Sama sem vozniški izpit naredila pri 18 letih, vendar nisem imela sovjega avta, ko sem želela avto, so mi ga posodili starši, mogoče je to še na nek način dobro, ker se zavedaš odgovornosti, da je avto od staršev in tako še bolj paziš na vožnjo in na avto.