Ta dan je zame bila prelomnica, ko človek spozna, da se je njegova osebna rast ustavila, ve, da je nekaj hudi narobe. Tudi sama sem bila ta dan skrušena, premagala me je žalost, kajti mislila sem, da bom živela čisto drugače, kot pa sem trenutno živela že tri leta. Najbolj me je bolelo, da sem izgubila 3 leta življenja, ker resnično nisem v teh letih imela lepih dni. Kako sem lahko pozabila nase, kako sem si to dovolila, sem sama sebe pregovarjala, moja osebna rast je bila na nuli.
Ne vem, če bi to ugotovila, če me določeni ljudje, ki sem za njih vse naredila, ne bi tako prizadeli. Ko sem razmišljala nazaj, sem potrebovala, kar nekaj časa, saj so nekako oni imeli neprestano isto mnenje o meni, samo jaz tega nisem videla. Ko pa se je to stopnjevalo, pa je prišlo do tega, da nisem več zmogla. Skrušena na tleh sem se morala pobrati, ker druge izbire ni bilo in takrat se je prebudila moja osebna rast, ki je bila v meni.
To pa je sedaj bil drug človek, prej sem si dopovedovala stvari, a vseeno nisem čutila tako, sedaj pa sem začutila ta občutek, ko resnično dobiš moč in osebna rast začne. Bila sem v isti situaciji a sem nato gledala čisto drugače. Dobila sem energijo, postavila sem se na prvo mesto in takrat sem vedela, da je to osebna rast, občutki so bili prekrasni, nihče več ni stal pred menoj in mi žugal z prsti. Sedaj sem bila sama in pot pred mano je bila ravna.
Ljudje ko me srečajo danes, ne morejo verjeti, kako sem se spremenila, po videzu, po govoru, jaz pri sebi pa vem, da je to osebna rast, katero bi moral imeti čisto vsak človek, ker osebna rast se ne sme nikoli končati.