Ko smo gradili hišo, smo že opazili, da naši sosedje ne skrbijo ravno lepo za svojo hišo in okolico. Takrat se nismo obremenjevali, ker smo imeli sami preveč dela z gradnjo. Potem, ko smo hišo zgradili in smo začeli v njej živeti, pa smo vedno bolj videli, da pri sosedih ni vse tako kot treba. Vsi vemo, da je na štajerskem snegobran obvezen. No, sosedje ga na strehi žal nimajo. Da ne bo pomote, to mene osebno ne bi motilo, če ne bi mimo njihove hiše šla cesta.
Pozimi pa tako nastane problem, ker sneg iz njihove strehe pade na cesto. Ne moti me sneg na cesti, moti me to, da ne bi takrat, ko bi padel sneg iz strehe kdo šel ravno mimo hiše peš ali z avtom. Tako me je pozimi, ko zapade sneg strah za otroke. Ko sem enkrat omenila sosedom, da je pri njih potreben snegobran, so me samo grdo pogledali. Z njimi se enostavno ne da pogovarjat.
Tako smo kot družina skupaj odločili, da pozimi mimo njihove hiše ne hodimo peš. Če že moramo iti, gremo čisto po drugi strani. Tako, da v primeru, če tisti trenutek, ko gremo mimo, pade sneg iz strehe, ne pade na nas. Seveda smo jezni, ker pri njih je resnično potreben snegobran in lahko bi poklicali na občino in to povedali. Ker pa ne želimo slabih odnosov, tega ne bomo naredili.
Kajti tudi če bi to naredili, oni snegobran verjetno ne bi montirali na streho. Tako ne bi naredili prav nič. Da je snegobran potreben, to sigurno vedo. na njih pa je, kdaj bodo to spremenili. Očitno nevarnosti pozimi glede snega ne jemljejo resno. Še dobro, da so vsako leto milejše zime in tako je snega vedno manj. Mogoče pa jih opozori še kdo drug, ki hodi mimo njihove hiše.