Še vedno se spomnim kako je bilo, ko sem Giros prvič poskusila. Prijateljica naju je z možem povabila k njim na večerjo, rekla je, da ima nekaj posebnega na meniju. Ob dogovorjeni uri sva prišla k njim domov s steklenico dobrega vina. Vesela sem bila, da bomo preživeli lep večer skupaj, saj se imamo pri njih ali pri nas vedno prijetno. Komaj sem čakala, da vidim kaj nam je danes dobrega pripravila.
Nazdravili smo, saj se že nekaj časa nismo videli. Nato je prijateljica na mizo prinesla zanimive puhaste kruhke, nadevane z zelenjavo, zeleno belo omako in koščki mesa. Na moje vprašanje kaj je to, je odgovorila Giros in to pravi grški. Glede na to, da smo vsi štirje gurmani, poznam več vrst hrane, za Giros pa sem res slišala prvič.
Povedala nama je, da sta bila z njenim partnerjem prejšnji teden v Grčiji in da se je navdušila nad njihovo prehrano. Dodala je, da je bil pravi Giros v Grčiji še boljši, saj so meso pekli na posebni vrteči palici. Vendar moram priznati, da je bil meni osebno njen Giros fantastičen, naravnost zaljubila sem se vanj. Zanimalo me je iz česa je osvežilna omaka in odvrnila je, da je to tzatziki, grška priloga iz kisle smetane in svežih kumaric. Kot drugo jed nam je postregla Sifado in nam razložila, da so to polnjeni trtni listi s česnovim jogurtom. Tudi ta jed je bila odlična, ampak zame je bil Giros zmagovalec.
Seveda ni manjkala niti sladica, iz Grčije sta namreč prinesla pravo grško baklavo. Cel večer je bil poezija okusov. Na poti domov sva se oba z možem strinjala, da morava čimprej obiskati Grčijo, zaradi njihove kulturne dediščine, predvsem pa zaradi dobre kulinarike. Recept za Giros narejen doma pa mi je prijateljica dala, da si ga bom lahko pripravila tudi sama.